Če si pri pospravljanju našel na dnu nekega predala avdio kaseto, na kateri piše tvoje ime, na primer »Janezek poje Barčico – 1993«, ali magnetofonski trak z imenom očetovega benda, ki bi ga rad digitaliziral ali pa si to nalogo dobil s strani naročnika, je tole tekst za prebrat. Ker spadam med sivobradce, ki smo še ujeli romantiko magnetofonskih trakov, je tukaj nekaj napotkov iz prve roke:
Predvajalnik:
Pri kasetofonu in magnetofonu bo potrebno nekaj sreče. Večina ima jermenski pogon, gumijasti jermeni pa z dolgoletnim stanjem izgubijo prožnost. Zato preiskusi delovanje z medijem (kaseto ali trakom), ki nima arhivske vrednosti. Če je trak preživel in naprava deluje, je na vrsti higiena. Očisti z alkoholom vsa vodila in magnetofonske glave in jih posuši.
Medij:
Ovoji magnetofonskega traku (na kolutu ali v kaseti) se sčasoma rahlo zlepijo, zato je previjanje do konca in nazaj pred uporabo nujno. V večini primerov bo star trak predvajalno magnetofonsko glavo umazal že v prvi minuti. To se zgodi zaradi navlaženosti feritnega sloja na katerem je magnetni zapis. Pomeni, da moramo trak izsušiti. Naj se sliši še tako bolno, ampak trak bomo s škatlo vred dali v pečico na 400C, za 3-4 ure, da se bo počasi pregrel in spet ohladil. Preverjeno, deluje, 2-colski multitrack Mačka Murija je preživel noč v moji pečici.
Digitalizacija:
Izhod iz predvajalnika bomo peljali v kvalitetno zvočno kartico, ki je nujno orodje vsakega tonca. Vzorčna frekvenca 48kHz in 24bitni zapis naj bo spodnja meja kvalitete. Nivo na vhodu čim višji. Arhiviraj surov posnetek, preden se ga lotiš z digitalno obdelavo.
Zdaj lahko uporabiš vse plug-ine za restavriranje posnetkov (hi-pass, lo-pass, de-noiser, de-clicker, de-nekaj), ki so ti na voljo. Potem pa le objavi svojo Barčico ali pa fotrov Hej Joe iz sosedove garaže!